|
Serbskich zajimow dla so napra¹owa³oj
Aktiwnaj zapós³ancaj Braniborskeho krajneho sejma
Choæebuz/Podstupim. Braniborski krajny sejm ma so pøibìrajcy z ma³ymi napra¹owanjemi nastupajo serbske temy zabìraæ. Aktiwnaj zapós³ancaj na tutym polu staj Jürgen Maresch z frakcije Lìwicy a Jens Lipsdorf z frakcije FDP. „Mamy dobry zwisk ze w¹ìmi frakcijemi krajneho sejma“, praji na¹emu wjeèornikej pøedsyda braniborskeje serbskeje rady Harald Koñcak. „Njejsmy pak zapós³ancomaj w pøihotach na napra¹owanja pøid¼ì³ali, haèrunje¾ so nas politikarjo èasto za fachowymi pozadkami pra¹eja.“ Te¾ RCW w Choæebuzu njebì do pøihotow napra¹owanja wobd¼ìleny, rjekny nawoda delnjo³u¾iskeje wotno¾ki Kito Ela.
Wosebje aktiwny je pøedsyda kulturneho wubìrka w braniborskim parlamenæe, rod¼eny Choæebu¾an Jens Lipsdorf. Hi¾o ¹tyri razy dyrbjachu fachowe zarjadni¹æa kraja, kotre¾ te¾ nadawki hladajo na dwurìèny rum w Delnjej £u¾icy spjelnjeja, w tutej wólbnej period¼e knje¾erstwu pøid¼ì³aæ. Lipsdorfa na pøik³ad zajimowa¹e, kajka je situacija wuèerjow serb¹æiny we wotpowìdnych kub³ani¹æach hladajo na to, zo nimaja w Braniborskej ¾ane mó¾nosæe wysoko¹ulskeho abo uniwersitneho studija sorabistiki. Knje¾erstwo roz³o¾i, zo wot ¹ulskeho lìta 2009/10 w Braniborskej 81 wuèerjow w pøedmjeæe serb¹æina wuwuèuje. Wot lìta 2005/06 bu jedyn wukub³any wuèer serb¹æiny we wokrjesu Sprjewja-Nysa pøistajeny. Dale chcy¹e zapós³anc wìd¼eæ, kak je pøichodnje wuèba serb¹æiny na braniborskich ¹ulach zawìsæena, wosebje tam, hd¼e¾ ju jako cuzu rìè podawaja. „Z wotmo³wami njejsym spokojom. Tu¾ sym sej w dal¹im lisæe knje¾erstwu poh³ub¹enje wotmo³wow ¾ada³“, rjekny Jens Lipsdorf. Tute ¹ulske lìto, tak knje¾erstwo, maja w zak³adnych ¹ulach 20,6 po³nych d¼ì³owych mìstnow za serb¹æinu.
Jürgen Maresch je so z projektom Witaj zabìra³ a so mjez druhim za tym pra¹a³, ¹to su pøièiny, zo d¼ìæi z Witaj-pìstowarnjow po ¹ulskim zastupje hi¾o bilingualne kub³ani¹æo njewopytuja. „Smy jara hord¼i na to, zo so zapós³ancaj tak za na¹e zamìry zajimujetaj. 14. septembra, na pøichodnym posed¼enju serbskeje rady, chcemy so zapós³ancomaj d¼akowaæ“, zd¼ìli Harald Koñcak. Dal¹e zeñd¼enje gremija ma so potom wuwzaænje ze serbskimi kub³anskimi pra¹enjemi w Delnjej £u¾icy zabìraæ. „Z wotmo³wami krajneho knje¾erstwa njejsmy mjenujcy spokojom. Wotmo³wy èitajo ma¹ zaæi¹æ, zo njejsu w tutym wob³uku ¾ane problemy.“ (MiR)
Do wurjadneho posed¼enja zwjazkoweho pøedsydstwa
K wìcownej diskusiji dóñæ
Budy¹in. Zwjazkowe pøedsydstwo Domowiny zeñd¼e so zajutøi¹im, ¹twórtk, k wurjadnemu posed¼enju. ®adali su sej to ¾upje „Jan Arno¹t Smoler“ a „Micha³ Hórnik“ ka¾ te¾ m³od¼inske towarstwo Pawk, Zwjazk serbskich rjemjeslnikow a pøedewzaæelow (ZSRP) a Spìchowanske towarstwo za serbski kulturny turizm w listach pøedsyd¼e Domowiny Janej Nukej. Wuchad¼i¹æo je zjawne pismo Kita Lorenca nastupajo pøichodnu „Domowina kultura tzwr“. Podpisarjo listow – Jana Pìtrowa, Trudla Kuringowa, Diana Korjeñkec, Monika Cy¾owa a Manfred Herma¹ – mìnja w na¹ej redakciji pøedle¾acych listach, zo „su w¹itcy tøo porad¼owacy è³onojo prezidija pøis³od¼enja na wìstu wosobu w lisæe podpisali a tak wìdomje njewìrnosæ ¹ìrili. Tute postupowanje wobhladujemy jako pøeñd¼enje pøeæiwo wustawkam a hrube ¹kodowanje nahladnosæe Domowiny.“ ©to so porad¼owacym è³onam prezidija Ludmili Budarjowej, Benediktej Dyrlichej a dr. Mìræinej Wa³d¼e konkretnje porokuje, to ze spisow njewuèita¹. Te¾ napra¹owanje SN mjez wotpós³arjemi listow dok³adni¹e informacije njewunjese.
Pøedsydka ZSRP Monika Cy¾owa rìèi wo „swojowólnosæi è³onow prezidija“ a ma za „zrudne dosæ, zo dyrbimy so tohodla zeñæ“. Wona pak chce po ¹twórtkownym wurjadnym posed¼enju steji¹æo ZSRP k tutej nale¾nosæi pøedpo³o¾iæ. „Ja to ¹twórtk rozk³adu. Tam wo tym rìèimy, tam to s³u¹a“, zd¼ìli Budyska ¾upanka Jana Pìtrowa. Pøedsydka Pawka Diana Korjeñkec wuzbìhny, zo z³o¾uje so jich list na wurad¼owanje w pøedsystwje, do kotreho¾ su dal¹ich Pawkow zapøijeli. Po re¹er¹ach SN pak njejsu w¹itke tamne cy³ki tak postupowali.
Listy nastupajo wurjadne posed¼enje su „nimo jednoho po s³owje nimale samsne“, zwìsæi woleny è³on zwjazkoweho pøedsydstwa a jeho prezidija dr. Mìræin Wa³da. Za kardinalny problem ma wón fakt, zo so mjez sobu njerìèi. „To je wuraz pobrachowaceje transparency.“ Wumjetowanje, zo je ze swojim podpismom Domowinje ¹kod¼a³, wón njerozumi. W¹ako je „Kito Lorenc ze swojim zjawnym pismom Domowinu pøeæiwo Za³o¾bje za serbski lud zakitowa³“.
W Nìmskej je swoboda mìnjenja w artiklu 5 Zak³adneho zakonja rjadowana. „Ironija stawiznow je, zo maja so w naèolnych gremijach Domowiny æi wumjezowaæ, kotøi¾ bìchu w Serbskej narodnej zhromad¼iznje wo tute drohotne è³owjeske prawo wojowali. To je stary konflikt“, dr. Wa³da pod¹mórny.
Potrjechenaj è³onaj prezidija Ludmila Budarjowa a Benedikt Dyrlich njemó¾etaj so na ¹twórtkownym posed¼enju wobd¼ìliæ. Pøedsyda Domowiny Jan Nuk to wob¾aruje. Po jeho woèakowanju mì³o sej zwjazkowe pøedsydstwo w nale¾nosæi jednotny staw wìdy pøiswojiæ, diskusija dyrbi so wot emocionalneje na wìcownu runinu wróæiæ. Wón ma za rad¼omne, zo zmìrcowski wubìrk mó¾ne zranjenje wustawkow pøepruwuje. (at)
|
