|
|
|
|
|
|
|
|
Ansamblowcy dobru tradiciju skruæili
4. lìtnje d¼iwad³o na Radu¹anskim s³owjanskim hrod¼i¹æu
Wulke zbo¾o wumì³cow Serbskeho ludoweho ansambla lìtsa runjewon njepøewod¼a, ani nastupajo jich pøichod ani pøi openair-koncertach. Te¾ wjedro na 4. lìtnim d¼iwadle na Radu¹anskim s³owjanskim hrod¼i¹æu z ansamblowcami derje njemìnje¹e. Hi¹æe krótko do zahajenja tutoho mjeztym hi¾o tradicionalneho wustupa SLA na historiskej mìstnosæi, financielnje podpìraneho ze stron pøedewzaæelstwa Vattenfall, kida¹e so ka¾ z kanami. Pancate wjedro je drje tój¹to lud¼i zatra¹i³o so do Radu¹a podaæ. Pøiw¹ìm mó¾e¹e intendantka SLA Milena Vettraino na ¹twórtkownym wotewrjenskim wustupje z programom „Bìh ¾iwjenja – S³owjanske reje“ nìhd¼e 150 pøihladowarjow witaæ, mjez nimi braniborsku ministerku za wìdomosæ, slìd¼enje a kulturu dr. Martinu Münch (SPD) a wulkopós³anca Bì³oruskeje republiki Andreja Gira.
Ministerka Münch wupøa w swojej wotewrjenskej narìèi 4. lìtnjemu d¼iwad³u w¹itko najlìp¹e a sked¼bni pøipos³ucharstwu na bohatstwo serbskeje kultury te¾ za Braniborsku. „Na¹a rìè a kultura dyrbitej so zachowaæ“, wona wuzbìhny.
To bì woprawd¼e wulkotne, ¹to¾ balet SLA w Radu¹u na jewi¹æu pøedstaji, byrnje¾ wupada nìkotrych jeho è³onow chorosæe dla tój¹to improwizowaæ mì³. Jeho wubìrna kmanosæ, serbske a s³owjanske reje w prìnim d¼ìlu wjeèorka pøeswìdèiwje pøedstajiæ, lochkosæ w prezentowanju temperamentnych a lyriskich rejow ka¾ te¾ pisanosæ drastow bìchu wóèku wosebitostka.Wysoki niwow interpretowanja publikum pozbud¼i. Tute profesionelne æìleso posrìdkuje na wurjadne wa¹nje serbsku kulturu, wjed¼e ju z ryzy folklory k wysokemu wumì³stwu. Tole tyje Serbam we £u¾icy ka¾ te¾ w¹ud¼e tam, hd¼e¾ ansambl wustupuje. Tu¾ njemì³o so jeno¾ na pjenjezy hladaæ, w¹ako Sakska a Braniborska w swojej wustawje spìchowanje serbskeje kultury jasnje wuzbìhujetej. Tute spìchowanje trjeba hina¹e zhladowanje na financy, dokel¾ njemó¾e kultura ma³eho ludu sama na wikach wobstaæ. Wona trjeba prosæe podpìru za swoje dal¹e wuwiæe. W¹ako d¼e wo to, wumì³stwo Serbow njewjesæ do stagnacije abo do zastatka, ale stajnje zaso k nowym wy¹inam. Jeno¾ tak zamó¾e¹ wotewrìæ te¾ wutroby lud¼i za ma³y s³owjanski lud w Nìmskej a Europje.
Radu¹anski wotewrjenski wustup 4. lìtnjeho d¼iwad³a je pøitomnych zahori³. „To bì wulkotne. Poskitki su mje wozbo¾ili, wulki zaæi¹æ we mni zawostajili“, rjekny Frank Gischke z Kadlowa (wjes mjez Bar¹æom a Choæebuzom) po programje. Angelika Kurowski z Berlina wob¾arowa¹e, zo njebì hi¾o na pøedchad¼acych lìtnich d¼iwad³ach. „Nad¼ijam so, zo z SLA w Radu¹u do³ho dale póñd¼e.“ Undinje Ast z Radu¹a bìchu reje wysokeho wumì³stwoweho niwowa. „Lubuju tutón balet, dokel¾ je wón absolutnje profesionelny.“
Samo ministerka dr. Martina Münch w pøestawce programa zwurazni, zo wid¼i ¹ansu dal¹eho wobstaæa SLA. „Mam te¾ dobry zaæi¹æ wo knjeni Vettraino. Myslu sej, zo so jej to porad¼i. Do¾iwi¹-li program z tajkej intensitu , potom ¹krièka pøeskoèi. Wuchad¼am z toho, zo SLA dale wobsteji, byrnje¾ w mjeñ¹ej wobsadce.“
Radu¹ pak pokaza, zo nastawaja z pomjeñ¹enej formu pøi chorobnych wupadach wulke problemy. Te¾ pjatkowny program dyrbjachu tuteje pøièiny dla pøestajiæ. Tu¾ dyrbi so wo pøichod¼e SLA wob¹ìrnje dale rìèeæ, wo strukturje, kotra¾ zamó¾e serbsku kulturu a serbske wumì³stwo pøeswìdèiwje a z wysokim wumì³stwowym niwowom we a zwonka £u¾icy pøedstajiæ. Serbja zas³u¾eja sej w Europje hódnje k wulkemu pisanemu kwìæelej bohatstwa ludow pøino¹owaæ, tak te¾ lìtnje d¼iwad³o w Radu¹u. Za tym pra¹ana intendantka SLA Milena Vettraino wotmo³wi: „To sej te¾ ja pøeju. Dyrbimy najprjedy w¹itko wuhódnoæiæ, wulièiæ a dale planowaæ.“
Snad¼ tole hi¹æe cyle njedosaha. Trìbna za to je zdobom wola zamo³witych w Serbach a pjenjezydawarjow. Tole sej lìtsa znowa na Radu¹anskim swjed¼enju wuwìdomich. (Alfons Wiæaz)
Serbski ludowy ansambl je wot 26. do 29. awgusta swoje 4. lìtnje d¼iwad³o na Radu¹anskim s³owjanskim hrod¼i¹æu wotmì³. K zahajenju ¹tyridnjowskeho zarjadowanja poskiæichu Budyscy wumì³cy najebaæ de¹æ pøichwatanym hosæom program „Bìh ¾iwjenja – S³owjanske reje“, w kotrym¾ je tój¹to wariantow serbskeje a dal¹eje s³owjanskeje narodneje drasty wid¼eæ. Minjenu njed¼elu zakónèichu lìtnje d¼iwad³o w Radu¹u ze swójbnym swjed¼enjom. Foto: M. Bulank
|
|
|
|
|
|
Ze zhromadnych myslow konkretne kroèele wuwiæ
Rozmo³wa z wulkopós³ancom Bì³oruskeje republiki w Nìmskej Andrejom Girom
Èestny hósæ na wotewrjenju 4. lìtnjeho d¼iwad³a z programom „Bìh ¾iwjenja – S³owjanske reje“ baleta Serbskeho ludoweho ansambla 26. awgusta na S³owjanskim hrod¼i¹æu w Radu¹u bì wulkopós³anc Bì³oruskeje republiki Nìmskej Andrej Giro. Alfons Wiæaz je so z diplomatom po programje rozmo³wja³.
Kajki zaæi¹æ maæe wo runje do¾iwjenym programje baleta SLA?
A. Giro: Myslach sej, zo sym doma, zo do¾iwjam w Minsku tajki rjany program. Zwuki hud¼by a reje bìchu woprawd¼e s³owjanske. A wone su mi jara bliske. Mó¾ach sej pøedstajiæ, zo móh³ so kó¾dy èas na jewi¹æo podaæ, zo bych sobu rejowa³, wìzo nic w tutej wysokej kwaliæe a z tutym zahorjacym temperamentom. Ale w¹itko bì mi bliske a znate.
Serbski ludowy ansambl chced¼a pobrachowacych spìchowacych srìdkow dla personelnje sylnje skrót¹iæ, tak zo bud¼e w pøichod¼e lìdma mó¾no tajke a podobne wjet¹e ludy zwjazowace programy pøedstajeæ. Kak Wy to wid¼iæe: By to wulki zmylk by³?
A. Giro: Jako diplomat smìm wìzo jeno¾ rjec, zo by mi jara ¾el by³o, njebychmy-li móhli hi¾o tajki koncert Serbskeho ludoweho ansambla do¾iwiæ. Ale wìzo le¾i to w rukach wotpowìdneho knje¾erstwa a wotpowìdnych instancow. My w Bì³oruskej z toho wuchad¼amy, zo mì³ kó¾dy lud, zo mì³a kó¾da narodna mjeñ¹ina prawo mìæ swoju kulturu, swoje wa¹nja, na³o¾ki a identitu wobchowaæ, w¹ojedne kak æe¾ke hospodarske wobstejnosæe su. A nas by wìzo jara zwjeseli³o, bychmy-li móhli klìtu a w pøichodnych lìtach SLA dale z tajkej wysokej kwalitu a wulkosæu do¾iwiæ.
Zwjazk serbskich wumì³cow prócuje so z Wa¹im wulkopós³anstwom wo pøewjed¼enje zhromadnych kulturnych projektow. Dotal bìchu to jeno zhromadne mysle. Njeñd¼e pak nìtko wo to, je skónènje zwoprawd¼iæ?
A. Giro: Kó¾da praksa wuchad¼a najprjedy z jedneje mysle. Tohodla je tuta wumìna myslow spoèatnje jara wa¾na. A porad¼i-li so nam, tute mysle zwoprawd¼iæ, bud¼e to jara derje. Na kó¾dy pad chcemy z na¹eje strony w¹itko mó¾ne èiniæ, zo njewostanje jeno pøi zhromadnych myslach, ale zo nastanu z toho konkretne kroèele wuskeho zhromadneho d¼ì³a, kooperacije a te¾ lìp¹eho mjezsobneho zeznawanja. A na¹u kroèel doprìdka kó¾dy èas zwoprawd¼imy, èeho¾ so te¾ wot tamneje strony nad¼ijamy.
Sæe hi¾o jónu Hornju £u¾icu a Serbow wopyta³. D¼ensa sæe do¾iwi³ serbske a s³owjanske reje. Hdy smìmy Was znowa w Serbach witaæ?
A. Giro: Pøijìdu najpozd¼i¹o w oktobru znowa do £u¾icy, dokel¾ woèakujemy w tym mìsacu wopyt z Minska. Pøijimamy namìstnika wonkowneho ministra, kotry¾ powjed¼e w Berlinje politiske rozmo³wy. Nad¼ijomnje wostanu w jeho terminowym kalendrje nìkotre hod¼iny swobodne, zo bychmy jemu serbsku, s³owjansku kulturu we £u¾icy spøistupniæ móhli.
Kotre pøeæe by¹æe chcy³ Serbam hi¹æe sobu na puæ daæ?
A. Giro: Pøeju jim w¹itko dobre a zo so njepodad¼a.
Wutrobny d¼ak!
SN 1. septembra 2010
Mjez hosæimi mó¾e¹e intendantka SLA Milena Vettraino (2. wotprawa) te¾ braniborsku ministerku za wìdomosæ, slìd¼enje a kulturu dr. Martinu Münch (SPD, naprawo) a wulkopós³anca Bì³oruskeje republiki w Nìmskej Andreja Gira (nalìwo) witaæ. Foto: M. Bulank
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
WOBRAZ DNJA |
 |
 |
|
|
|
|
|
