|
Mjezsobne styki nawjazali
3. s³owjanska nóc w Lipsku tój¹to lud¼i pøiwabi³a
Lipsk. S³owjanska kultura steje¹e w srjed¼i¹æu lìtu¹eje 3. s³owjanskeje nocy w Lip¹æanskim hosæencu „Knicklicht“. Nimale 200 w mìsæe bydlacych S³owjanow je pøepro¹enje na zarjadowanje sæìhowa³o, mjez nimi te¾ Serbja.
Wo Serbach mó¾achu so pøitomni we wjacorych eksemplarach Serbskich Nowin informowaæ. „Je derje, zo Serbja sk³adnosæ wu¾ija a z dal¹imi hosæimi do rozmo³wy pøiñdu. Je wa¾ne, zo nawjazamy mjezsobne styki a zo sej mjez sobu pomhamy“, rjekny h³owny zamo³wity nocy Bart³omiej Kiszka.
K zahajenju wjeèora zapiska lìtsa dujerski orchester Lip¹æanskeje wohnjoweje wobory nìmske, èìske a te¾ pólske kruchi. Za nimi nastupi so hnydom ruski chór Slavia. Spìwarjo bìchu narodnu drastu wobleèeni a zanjesechu nimo mnohich ruskich te¾ pólskej pìsni, za èo¾ ¾nìjachu tój¹to pøipóznaæa. Na kóncu dyrbjachu na pøeæe w¹itkich pøitomnych najwoblubowani¹i w¹ìch ruskich spìwow zanjesæ, dokel¾ hosæo hi¾o mjeno pìsnje wo³ajo za nim ¾adachu, mjenujcy „Kalinka“. Cy³y hosæenc spìwa¹e sobu.
„Wo s³owjanskej nocy sym pøez pøeæelku zhoni³a. Wæipnota je mje sem wabi³a a dyrbju rjec, zo rozsud njewob¾aruju. Tój¹to pøeæelnych lud¼i tu je, a mó¾u wjele stykow nawjazaæ, to je krasnje“, rjekny Yulia Sorokina z Kaliningrada, kotra¾ tuchwilu w Lipsku studuje. Te¾ pólscy hosæo bìchu jara zahorjeni, ka¾ studentce Laura Szczypior a Olga Talarska zwurazni¹tej. „Wo Serbach smój hi¾o raz s³y¹a³oj, ale njejsmój so dale z tym zabìra³oj. Je pak wulkotne, zo mó¾achmoj sej d¼ensa prìni raz Serbske Nowiny wobhladaæ a je èitaæ.“ (JaW)
Dale solidarni ze Serbskim ludowym ansamblom
Powìsæ wo wohro¾enju pøiwzali
Chrósæicy/©unow/Budy¹in. Nimale 1 500 lud¼i je sej lìtsa cy³kownje dwanaæe pøedstajenjow wjeèorneho ptaèokwasneho programa Serbskeho ludoweho ansambla w Hornjej a Delnjej £u¾icy wobhlada³o. Na temu „Lipa abo £u¾ica njeje ¾adyn Vogtland“ wupru¾ichu wumì³cy tój¹to wjesela nad swojim powo³anjom, zwuraznichu pak zdobom swój protest pøeæiwo financnym a personalnym skrót¹enjam jenièkeho serbskeho profesionalneho kulturneho zarjadni¹æa.
Tój¹to pøikleska ¾nìjachu ansamblowcy mjez druhim na wjeèornym pøedstajenju sobotu w Chró¹æanskej „Jednoæe“. Prominentny hósæ bì sakski ministerski prezident Stanis³aw Tilich (CDU) ze swojej mand¼elskej Weroniku. Tilich rjekny Serbskim Nowinam po programje, zo je so jemu pøedstajenje jara spodoba³o. „Pøi tym su spìwarjo a rejwarjo wubìrny wukon pokazali, jenièce moderacije mjez poskitkami bìchu po mojim mìnjenju tró¹ku do³he.“ Nastupajo pøichod ansambla mìni, zo mìli Serbja nìtko swoje domjace nadawki spjelniæ. „Smy so zasad¼ili, zo so financne srìdki za³o¾bje na pøichodne lìta zaruèa. To je so nam porad¼i³o ze Zwjazkom a Braniborskej. Suma je jasna a nìtko maja zamo³wiæi rozsud¼iæ, ¹tó ¹to dóstanje. Ansambl pak je d¼ensa znowa pokaza³, zo s³u¹atej institucija a ptaèi kwas hromad¼e, ¹to¾ njebì jeno mi woèiwidne.“
Powìsæ, zo je Serbski ludowy ansambl wohro¾eny, zwoprawd¼a-li so poruèenja Zhorjelskeho profesora Vogta nastupajo jeho pøichod, je publikum w Chrósæicach a te¾ na poslednim pøedstajenju w ©unowskej Fabrikskej hospod¼e pøiwza³o. Na wobìmaj mìstnomaj je nìhd¼e 350 lud¼i protest ansamblowcow pøeæiwo skrót¹enjam podpisa³o.
Lìtu¹i program pak zbud¼i te¾ zrudobu. Tak njewìd¼achu nìkotøi z pøitomnych Chró¹æanskeho wjeèorneho pøedstajenja na kóncu haè mìli pøikleskowaæ, abo tola sylzy kuleæ daæ. „To dyrbi so najprjedy raz sad¼iæ. Program je so jara ló¹tnje zapoèa³, na kóncu pak bì chìtro zrudny a to w ¾o³dku le¾i. Mam pak za prawe, zo SLA na swoju situaciju pokazuje“, rjekny Tobias Dom¹. „Bì¹e jara hnujace. Zmìna mjez modernu a klasiku bì so jara derje rad¼i³a“, mìnje¹e Jurij Wróbl z Wotrowa. Te¾ jeho d¼owka Jadwiga bì zahorjena wo programje. „Mam za dobre, zo su te¾ brizantnu temu pøetworjenja SLA do Lipy narìznyli a pøedstajili, ¹to so stanje, hdy¾ mì³o k tomu dóñæ. To bì¹e woprawd¼e dypk na i.“ Mnozy z wopytowarjow bìchu pozitiwnje pøekwapjeni wo programje, w¹ako bìchu w medijach diskusije wo nim sæìhowali. Tak zlì, ka¾ bì so wón hdys a hdys wopisowa³, pak wón njebì¹e, wjet¹ina pøitomnych mìnje¹e. Tola bì te¾ hina¹ich mìnjenjow. „Èuju so ranjena, dokel¾ sym d¼ensa do¾iwi³a, zo Serbja nìmsce spìwaja, pøi tym serbsku chorhoj torhaja a ju na kóncu wo jewi¹æo æisnu. To mje wosobinsce njesmìrnje rani“, rjekny Marka Cy¾owa z Lejna. „Tajkemu ansamblej njemó¾u swoje podpismo daæ.“ Scena ze serbskej chorhoju pak njebì jeno¾ ju hnìwa³a, ale bì po programje hi¹æe tema mnohich diskusijow. Z dwurìènym wustupowanjom SLA na jewi¹æu pak mnozy ¾adyn problem njemìjachu. (JaW)
Sakski ministerski prezident Tilich w krótkej rozmo³wje ze sobud¼ì³aæerjom SLA Mìtom Benadu. Foto: F. ©o³ta
|
|
