|
ROZMYSLOWANE
Wot pøik³ada chìtro zdaleni
Mó¾e¹ kwalitu jednoho stata na tym mìriæ, kak wón ze swojimi mjeñ¹inami wobchad¼a. Tohodla je mjeñ¹inowa politika za mjezynarodne institucije ka¾ Europsku radu, OSZE, ale te¾ Europsku uniju stopnjowy mìrjak za staw demokratijow. Nìmska ma rady narok, wukonjeæ pøik³adnu mjeñ¹inowu politiku. Prawd¼epodobnje pokazuja Danojo a Frizojo w Schleswigsko-Holsteinskej runje tak ka¾ serbska mjeñ¹ina w Braniborskej a Sakskej, zo mó¾a kultury mìrniwje mjez sobu ¾iwe byæ. To so tak derje porad¼i, zo zbytk republiki jich wobstaæe lìdma na wìdomje bjerje.
D¼ensa so zabywa, zo njeje (zapado-) nìmska mjeñ¹inowa politika samo wot so nasta³a. Bì¹e to britiska wobsadka, kotra¾ je 1949 Kielske wozjewjenje pøisporja³a, a w nim je so Kraj Schleswigsko-Holsteinska k zasadnym prawam danskeje mjeñ¹iny a friziskeje ludoweje skupiny wuzna³. Bì to danski knje¾erstwowy ¹ef H. C. Hansen, kotry¾ je Konradej Adenauerej 1955 Bonnsko-Kopenhagenskej wozjewjeni wotdoby³, hdy¾ bì¹e ZRN na pøih³osowanje Danskeje pokazana, zo by so sta³a z è³onom NATO. Njebì¹tej to ludoprawnisce zawjazowacej zrìèeni, ale mjezsobnej wozjewjeni wotpohlada. Tu¾ z³o¾uje so nìmsko-danska mjeñ¹inowa politika mjeztym 55 lìt na dowìru. Dojednane konkretne zamìry su so w slìdowacych lìtach zwoprawd¼ili a hakle ministerski prezident CDU Uwe Barschel je mjeñ¹inowu politiku 1982 dale wuwi³. Wón pøicpìwa¹e d¼ìæom w ¹ulach danskeje mjeñ¹iny samsny pøino¹k, kotry¾ na³o¾i kraj na ¹ulerja w zjawnych ¹ulach. Tutych „100 %“ bì 28 lìt z mìritkom mjeñ¹inoweje politiki, te¾ hdy¾ èerwjeno-zelene „triki knihowanja“ wot lìta 1998 do 2008 k tomu wjed¼echu, zo bì 100 % de facto mjenje hódnych.
Tohodla je wo wjace haè prostu lutowansku naprawu ¹³o, hdy¾ wobzamkny schleswigsko-holsteinske krajne knje¾erstwo 13. julija 2010 naæisk etata, po kotrym¾ zmìje Danske ¹ulske towarstwo pøichodnje na d¼ìæo jeno¾ 85 procentow sad¼by ¹ulerskich kó¹tow. Z njerunym wobjednanjom nìmskich a danskich ¹ulerjow chce kraj 4,7 milionow eurow jenièce w lìæe 2013 zalutowaæ. Pola mjeñ¹iny woèinjeja so za to wo tój¹to wjet¹e d¼ìry: Hrozy zawrjenje mnohich ma³ych ¹ulow, tworjacych na wsach ¾iwjenski rjap mjeñ¹iny.
Wìzo chce te¾ danska mjeñ¹ina k tomu pøino¹owaæ, zo so financy kraja zaso wurunaja. To pak èini wona hi¾o bjez 15procentowskeho skrót¹enja: Hdy¾ kraj mjenje na d¼ìæo w zjawnych ¹ulach wudawa, da pøira¾ka danskim ¹ulam zdobom proporcionalnje wotebìra. To je runostajenje w dobrym ka¾ w ¹patnym èasu. Skrót¹enje wo 15 procentow pak, kotre¾ ¾anu druhu ¹ulu w Schleswigsko-Holsteinskej njetrjechi, je wosebity wopor, ki¾ so jenièce Danskemu ¹ulskemu towarstwu napo³o¾i. Kraj mjeñ¹inu z lutowanskim paketom wosebje poæe¾uje a principa runostajenja so bjez miknjenja wzdad¼a.
Z tutym zarìzkom operuje krajne knje¾erstwo na wotewrjenej wutrobje mjeñ¹inoweje politiki. To njezaèuwaja jeno pøis³u¹nicy mjeñ¹iny. Woni èuja so diskriminowani, hdy¾ su d¼ìæi krajej jeno¾ 85 procentow hódne. Tole wid¼itej te¾ knje¾erstwo a parlament w Danskej, kotrej¾ wobroæatej so njepowalnje pøeæiwo wosebitym skrót¹enjam. Nadbìh krajneho knje¾erstwa zastopnjuja jako tajki wulki ³amk dowìry, zo su so danscy politikarjo a diplomaæa w Kielu a Berlinje pøizjewili. Ka¾ zwjazkowu kanclerku tak staj danskaj kolegaj w zastojnstwje te¾ zwjazkoweho wonkowneho ministra wosobinsce na to sked¼bni³oj, zo njepøejetaj sej njerunowobjednanje w Schleswigsko-Holsteinskej. Wjace nastupajo chutnosæ po³o¾enja rjec njetrjeba¹.
Nad¼ija mìri so nìtko na d¼ì³owu skupinu danskeho knje¾erstwa a krajneho knje¾erstwa. Njecofnje-li tam nìmska strona swoju poziciju, hrozy trajne zamuæenje nìmsko-danskeho pomìra. Do³ho¾ politikarjo mìnja, zo mó¾a zasadne principije mjeñ¹inoweje politiki po financnym po³o¾enju zaswìæiæ abo hasnyæ, tak do³ho je Nìmska wot pøik³ada hi¹æe jara zdalena. (Anke Spoorendonk)
Na¹a awtorka je pøedsydka frakcije Ju¾noschleswigskeho wolerskeho zwjazka (SSW) w Schleswigsko-holsteinskim krajnym parlamenæe.
Nadpad na my¹ki k smjeæu
Wulka keklija z tój¹to aktualnosæemi
Budy¹in. Nimale tysac lud¼i do¾iwi wèera na dworje Budyskeho hrodu zazbìh 15. lìtnjeho d¼iwad³a w sprjewinym mìsæe. Intendant Nìmsko-Serbskeho ludoweho d¼iwad³a Lutz Hillmann, Budyski wy¹i mì¹æanosta Christian Schramm (CDU) a zastupjer Budyskeho krajneho rady dr. Wolfram Leunert je wotewrìchu. We wuwjazakach (Zwangsjacken) pøed publikumom stejo woni kekliju na jewi¹æu pøipowìd¼ichu. Pra¹ejo so za tym, „©tó je tu poprawom ko³wrótny?“, pøeprosychu pøihladowarjow na jìzbu do Berlina lìta 1990.
Dokel¾ chcy³ hornèerski mi¹ter Philipp Klapproth (Rainer Gruß) z Wjazoñcy raz b³udnicu w zapadnym Berlinje zeznaæ, zo móh³ so z tym naduwaæ, dochad¼a k njepøedstajomnym ¹mjatkam, kotre¾ so kusk po kusku rozwiwaja.
Pomocnikam woko³o re¾isera Lutza Hillmanna rad¼i so wjesæ pøihladowarjow do Berlina pøed 20 lìtami. Mnozy èuja so znowa w èasu pøewróta. Z wubìrnje wuhotowanej kulisu a originalnej drastu skutkuje w¹itko wìrne a hud¼bne wobrubjenje z hitami z toho èasa, kotre¾ Toma¹ Cy¾ w¹itke live spìwa, zbud¼eja dopomnjenki. Èasæi¹o bì s³y¹eæ: „Haj, tak to bì¹e.“ Byrnje¾ nìkotre sceny poèasu nimale wostud³e skutkowali, pøewa¾uje nadpad na my¹ki k smjeæu, pøedew¹ìm hdy¾ je ¹uler d¼iwad¼elenja z rìènym zmylkom (Mìrko Brankaèk) na jewi¹æu.
Wosebitostka lìtsa je, zo mó¾a sej hosæo w pøestawce na jewi¹æu napoje a jìd¼e serwìrowaæ daæ a za wulkim jewi¹æom knje¾i z pøedawanjom bananow, apelsinow a dal¹ich tworow èi³e Berlinske ¾iwjenje pøewrótoweho èasa. (JaW)
|
