Do Božej’ nocy zwony du

Freitag, 15. Dezember 2017
Artikel bewerten
(0 Stimmen)

… a hwězdźički so saja rjenje …“. Tak je naš wulki basnik na wulkotne wašnje zapopadnył začuća, kiž mamy w hodownych dnjach. Hižo wosebite pomjenowanja w našej rěči – patoržica, Boža nóc, Boži dźeń – k wosebitym začućam w tutym krasnym času přinošuja. A wosobinsce měnju, zo je kěrluš we Wosadniku „Ow Boža nóc, ow swjata nóc …“ po melodiji a wobsahu wo wjele hłubši a rjeńši hač „Stille Nacht, heilige Nacht“. A samo za „Jauchzet, frohlocket, auf preiset die Tage …“ z hodowneho oratorija Bacha mamy jako Serbja runje tak začućapołne „Stwórba Boža, templo swjaty …“, drje nic za hodowny čas, ale samsneje kwality a hłu­bokosće.

Dyrbimy přiznać, a činimy to rady, zo je nas němska kultura, runje, štož hody nastupa, wězo sylnje wobwliwowała. Druhe słowjanske ludy maja tež jara rjane hodowne spěwy a wašnja, kotrež su zdźěla tež pola nas znate. Myslu pak sej, zo smy jako Serbja tola bóle wot němskeho wobwliwowani. A to njeje ničo špatneho.

Veröffentlicht in Kultura & wuměłstwo
Bitte anmelden, um einen Kommentar zu posten

Anzeige