Leticija Kilankec z Wiena: Časy so měnjeja. A z nimi tež towaršnosć a towaršnostne konstrukcije. Bjez prašenja towaršnosć tež rěč wobwliwuje, ale rěč so runje tak na towaršnosć wuskutkuje. Samo­zrozumliwje to pola nas Serbow a Serbowkow hinak njeje. Tak daloko, tak derje.

Při wšej progresiwiće Maćicy Serb­skeje so chutnje prašam, hač njejedna so tu jeničce wo performatiwny liberalny feminizm. Na jednej stronje nastorča Ma­ćicarjo a Maćicarki diskusiju wo prašenju, hač je žona wažna dosć, zo by scyła­ w našej hymnje mjenowana była (štož je wězo najprjedy raz prawe a wažne), město toho zo aktiwnje wo woprawdźite změny za žony w patriarchalnej towarš­nosći wojuja. Na tamnym boku­ je daw­no znate, zo so teorija resp. konstrukcija splažneje binarity wjace njedźerži, štož hodźi so tež wědomostnje dopokazać (hlej Claire Ainsworth: Nature). Njeby potajkim načasu było, wo dobro wšitkich pod patriarchatom ćerpjacych so prócować a tak skónčnje wšitkich zapřijeć – nic jenož mužow a žony?